Kališče,  2.4.2011

Tokrat že druga ponovitev 6 ur Kališča, včasih pa smo se po bregu podili 12 ur. Čudovito vreme, super družba, odlična organizacija, … Kaj bi si človek še želel? 😀  Šlo pa je nekako tako…

Pred štartom “pri potočku”

Štart ob 8. uri zjutraj sedaj že pri legendarnem  “potočku” 🙂 in kot sem tudi predvideval, je bil že prvi vzpon “na polno” oziroma “do dile”. Tako se je kolona že v prvih korakih kar lepo raztegnila. Sam pri sebi pa sem si govoril, da enostavno ne smem prehitro začeti, saj bom drugače že na prvem vzponu “pregorel”, tako kot se mi je to zgodilo lansko leto. Sicer je bil tempo na prvem vzponu vseeno kar lep, vendar pa je bil občutek pravi.

Za spust sem se tokrat odločil, da preizkusim “pot pod žičnico”, ki gre tako rekoč naravnost navzdol po grapi. Sicer sem to pot že pred leti prehodil,  a le enkrat, tako, da mi ni ravno poznana. Upal sem, da na vrh prispem s kakšno legendo, ki dobro pozna pot navzdol. In res na vrh prispem z MarjanomT, ki mi pokaže začetek poti potem pa sledi samo še “prosti pad”.

In pot navzdol je bila res pestra. Suho listje na skalah, koreninah in zemlji – vse skupaj pa je drselo kot hudič. Šele nekje na polovici spusta sem lahko nekoliko bolj zadihal :D.

Na poti

In tako so si sledili še drugi, tretji in četrti krog, ki sem jih oddelal v večini primerov sam, saj sem le redko kdaj koga od tekmovalcev srečal.

Kališče (Foto: Marjan Rekar)

Hitro so minili štirje vzponi in pred mano je bil še zadnji najslajši vzpon. Ker sem imel časa za zadnji vzpon še na pretek, si vzamem nekaj minut  pri spodnji okrepčevalnici, kjer si privoščim odlično domačo govejo juhico in odličen “šmorn”…. njam…njam… 😀 Še nekaj kozarčkov cedevite in že gremo nazaj v breg.

Okrepčevalnica “Pri potočku” (Foto: Loni)

Ker je bilo počutje dobro sem lepo nadaljeval v svojem tempu in kmalu naletim na Cvetota, ki danes ni imel svojega dneva. Nekaj časa nadaljujeva skupaj, vmes pa še malo poklepetava. Malo nad drugo klopco…

Klopca 😀

…dobim informacijo, da je nekdo zgolj nekaj minut pred mano in da ga morda lahko še ujamem. Čeprav kakšnih tekmovalnih ambicij tokrat nisem imel, saj je bil glavni cilj opraviti trening za WS100, pa me je vseeno toliko podžgalo, da sem še malo stopil na gas. Že kmalu na vrhnjem grebenu sem ga zagledal, vendar pa je bila razlika kar velika, vseeno pa sem držal korak in lepo napredoval. Vse do konca sem manjšal razliko, venda pa mi je na koncu vseeno zmanjkalo nekaj hriba….hehehehehehe… 😀 Tako sem opravil s petimi vzponi na Kališče v času 5:22, skupaj pa se je nabralo 4150 višinskih metrov in cca. 32 km.

Na koncu se je izkazalo, da sem zasedel 3. mesto v kategoriji, skupaj z Loni, MarjanomT in MarjanomŠ pa smo kot ekipa TF-Krožniki zasedli skupno 2. mesto.

3. mesto v kategoriji

Ekipa TF – KRožniki – 2. mesto

Ponovno odlična organizacija, okrepčevalnice polno založene, še posebej pa izstopa postrežba s sveže pečenim “šmornom”. 😀 Tako, da tukaj ni kaj dodati kot le ponoviti začetek: “Čudovito vreme, super družba, odlična organizacija, …” in naj se tradicija Kališča nadaljuje.

Seveda brez bojnih ran tudi tokrat ni šlo… 😀

Bojne rane 😀

Uradni rezultati