Februarski Score Treking

Skaručna, 13.2.2011

Prvi treking v letu 2011, tokrat še kot trening in nekoliko drugače kot smo vajeni iz prejšnjih sezon. Tokrat  dirka v dvoje, kjer je bil časovni limit za vse enak, le število obiskanih točk je bilo različno. Da pa je bilo še bolj zanimivo, si za zamudo na zmenek 😀 prejel še dodatne “bonus” točke. Štart – Skaručna.

Slabo uro pred štartom dobimo zemljevid z vrisanimi točkami in opis poti (roadbook). S Petrom se hitro odločiva za vrstni red obiska postavljenih kontrolnih točk (KT) ter skleneva, da se kasneje na poti, glede na razpoložljivi čas odločiva ali kakšno KT spustiva ali ne.

Kam vse smo namenjeni…da bi le bilo časa dovolj 😀

Ker je zunaj kar lepo pritiskal mraz, se še malo pogrejemo v avtu, potem pa na štart, še po zadnje podrobnosti in že gremo…

Še zadnji napotki…

Eni naprej eni nazaj…tokrat si je vrstni red obiska točk določil vsak sam, zato so verjetno že na štartu imeli nekateri dilemo…hm…kam pa naj grem? Na štartu je začelo še rahlo deževati tako, da dolgčas nam ne bo… Prva točka je za ogrevanje in tudi drugo točko, ki se nahaja na vrhu Zapoškega hriba hitro najdeva. Naslednja je na vrhu Repenjskega hriba, s katero prav tako nimava težav. Pri prehodu na naslednjo točko pri izvirčku nad vasjo Hraše se malo prehitro spustiva, ampak jo vseeno kar hitro najdeva in že se vzpenjava na Hraški hrib. Tukaj se odločiva, da greva malo naokoli po planinski poti in kolovozu, po katerem se začneva spuščati proti Baronovim travnikom.

Od Baronovih travnikov – potrebno se je tudi okrepčati 🙂 (Foto: Žine)

Še čez mostiček kjer je KT4 in že greva naprej čez gozd proti Zavrhu pod Šmarno goro. No, ker je bil res lep gozd, sva si ga ogledala še malo levo in desno 😀 predno sva našla do Zavrha. Do sem sva porabila približno uro in pol tako, da se odločiva še za vzpon na Šmarno goro oziroma v nekakšno grapo, za katero do sedaj nisem vedel, da sploh obstaja :). Rokavice imam že pošteno premočene in v roke me zebe tako, da si mislim le…samo, da se vezalke ne odvežejo…zakaj? Ste že kdaj poskušali zavezati vezalke z ledenimi prsti? hehehehehe …ne gre….

Sledi spust proti ribogojnici, kjer pa pri KT6 namesto v desno zavijeva na levo in se odpraviva na Gorenjsko :). Tako narediva še dodatni ovinek – vse za dober trening – hehehehe… ni nama ostalo drugega kot po cesti nazaj proti kamnolomu in nato navkreber na Rašico. Počutje je odlično (razen, da me v roke zebe, kot hudič :)) in lepo napredujeva z Rašice na Debeli vrh. Sledi spust z Debelega vrha v dolino po KT v res lepo vrtačo – predvsem  pa globoko.

PeterM v akciji na spustu z Debelega vrha

Malo naju že začne čas preganjati, zato se odločiva da KT10 sredi travnikov izpustiva in tako ob gozdnem robu nadaljujeva do Smrekarjevega studenca.

Smrekarjev studenec

Od tukaj pa le še gas do cilja. Seveda v dobri luči, da opraviva dober trening 😀 spet izbereva daljšo varianto vse naokoli proti cilju.

Premočen kot cucek, na nogah vsaj nekaj “kil” blata, roke – hm jih ne čutim, punci pa naju že čakata…to vse je neprecenljivo. Smuk v suhe “cote” pa na čajček z “dodatkom” in že se počasi tajamo, še topla enolončnica in seveda obvezna analiza.

V glavnem lepa trasa, ki je razkrila še nekatere skrite kotičke v okolici Ljubljane.  GPS je tokrat pokazal dobrih 31 km z nekaj več kot 1120 metri višinske razlike.

Rezultati…


2 Responses to “Februarski Score Treking”

  • AVI AVI Says:

    Vezalke so res hudič. Se je zgodilo na lanskem zadnjem trekingu na Jezerskem, da so se mi odvezale, nisem bil sposoben narediti nič dugega kot si zavezati na vozel, potem pa si lahko predstavljaš, ko se je bilo potrebno sezuti….hehehehehe 😀
    Ampak tudi to so lepi predvsem pa hecni spomini…:D

  • USD Says:

    Tole z vezalkami si pa čist predstavljam hehe…nič fajn :-). Ampak to hitro mine, lepi spomini pa ostanejo :-D. Le tako naprej!

Leave a Reply