Formaraton 2011

Ljubljana, 16.4.2011

Tokrat je bil pred nami že 3. dobrodelni 8 urni tek Formaraton v ljubljanskem Tivoliju. Do sedaj sem se udeležil že obeh izvedb poleg tega pa smo že dvakrat zmagali v kategoriji ekip (Tekaški forum-ultra), zato tudi tokrat udeležba ni bila vprašljiva.

Pozitivna stvar tekov blizu doma je, da človek lahko zjutraj malo dlje spi in se nato na štart odpravi s kolesom ali celo peš. Midva sva se tokrat odpravila s kolesom, saj sem s sabo “tovoril” še hladilno torbo z vsemi potrebščinami. Deset minut in že sva bila na prijavnem mestu kjer sta že čakala Gozdni in INOT (ena četrtina naše ekipe :) ) oba našpičena in pripravljena na borbo… :D

In, ko človek preveč misli na vse, se je zgodilo, da sva pozabila čip-a doma. Ampak ponovno pozitivna stvar, da je tekma bilzu doma, saj sva jih lahko hitro dobila nazaj :D . Tudi tokrat postavimo “Bazo”  pod Lauferjev “gadafi”, ki ga je prijazno delil z nami. Hvala, Laufer. :D

Postavitev Baze

Baza :D

Ker je družba prava je čas pred štartom ponovno minil ekspresno hitro tako, da se mi je na koncu že kar pošteno mudilo s pripravami na štart. Hitro  številko na majico, še skupinska slika pred “baznim taborom” …

Gasilska pred bazo Tekaškega foruma

…in že gremo na štartno-ciljni prostor. Tik pred štartom pa nam je uspelo narediti še sliko…no recimo temu “neuničlijive” ekipe – Tekaški forum – ultra…hehehehehe… :)

Tekaški forum – ultra

Košir ustreli v zrak in že gremo…pred nami je 8 ur teka. Poleg tega, da sem imel tudi tokrat plan opraviti dober trening za WS100, je imela tekma še poseben čar ali naboj, saj je bila želja, da prispevam kar se da veliko kilometrov za ekipo Tekaški forum – ultra. Do sedaj nam je uspelo že dvakrat zmagati, vendar pa se je tokrat obetal boj do zadnjih minut. :D

Prvi krogi so minevali hitro, čeprav se mi je iz kroga v krog zdelo, da je tempo prehud in da bom po vsej verjetnosti za to še plačal davek. Ne glede na vse izkušnje, tako nadaljujem skupaj z Grb-om v podobnem tempu in jih seveda kasneje  za prehiter začetek tudi dobil “po buči”. Do cca. tretje ure teka je bilo vse lepo in z nasmehom :D , potem pa so se začele želodčne težave, ki so iz obraza izbrisale nasmeh. Nekajkratni obisk WC-ja in kozarček ali dva tople juhice je nekoliko izboljšalo stanje tako, da sem nekako zaplaval ven iz krize, ki je bila najhujša ravno nekje na polovici tekme. In počasi se je tudi nasmeh na obraz vrnil, saj so bili občutki ponovno pravi.

Vmes je z neba padlo celo nekaj kapelj dežja, ki pa niso motile ne nas ne pisane druščine tabornikov, ki so se zbrali na Taborniškem festivalu in še dodatno popestrili dan v Tivoliju. Na progi pa seveda ljudje z nasmehom in dobre volje…uf, res je užitek teči v takšnem ambientu… :D

V “akciji” (foto: Laufer)

Kolikor mi je med tekom uspelo  slediti ekipnemu rezultatu, nam je šlo dobro in smo bili z ekipo “Never give up”, takorekoč “z ramo ob rami”.  Kot smo tudi predvidevali bodo odločale zadnje ure teka.

V nadaljevanju si kaj dosti jesti nisem upal več prav zaradi želodčnih težav, vedel pa sem tudi, da bo težka samo na tekočino v naslednjih treh urah in pol.  Krogi se lepo vrstijo, počutje je še vedno super tečem pa več ali manj na tekočino. Vseeno se “pregrešim” in nekaj malega prigriznem…napaka…in vse skupaj se ponovi. Uf, napihnjen želodec in spet nekajkrat obisk WC-ja. Tokrat je bila kriza manjša tako, da se kar hitro poštimam in nadaljujem brez večjih težav. Vmes izvem, da imamo kot ekipa že nekaj prednosti pred drugo uvrščenimi, kar me navda še z dodatno energijo tako, da nadaljujem v zastavljenem tempu. Tudi ostali člani ekipe vseskozi lepo napredujejo, le EČO-ta so doletele podobne oziroma še hujše težave kot sem jih imel sam.

V zadnji uri in pol že pričnem računati, koliko krogov se bo še izšlo v časovnem limitu. Na koncu se je izšlo tako, da sem le nekja minut pred zaprtjem štartno-ciljnega prostora še prišel “skozi”, nato pa še zadnjič v cilj in tekme je bilo konec. Wow, zmagali smo… fantastični občutki…super je… :D

Na cilju :D

Pred semaforjem… :D

Ko se ob zaključku zadnjega kroga zbere še celotna ekipa Tekaški forum – ultra pa seveda še skupinski prihod v cilj, kot se seveda za zmagovalce spodobi…hehehehe :D

Tekaški forum – ultra

Zaslužen počitek :D

Fantom v ekipi Tekaški forum-ultra (EČO, Gozdni, INOT, MiroR, PeterM,  ZdravkoC, Zajc) res vsa čast. Borili smo se po najboljših močeh in prav v tistih malo bolj kriznih trenutkih, te misel na ekipni duh povzdigne za nadaljevanje. Še tretjič smo tako ubranili zmago na Formaratonu in kot nagrado prejeli pokal v trajno last. Res, v čast mi je bilo dirkati s takimi tekaškimi legendami. Hvala fantje in moj poklon vam. :D

Zmagovalci – Tekaški forum – ultra

Tokrat sem opravil 44 krogov, kar je cca. 86,3 km z nekaj več kot 1500 metri višinske razlike. Z ekipo Tekaški forum – ultra pa smo naredili 335 krogov oziroma nekaj več kot 657 km.


4 Responses to “Formaraton 2011”

  • AVI AVI Says:

    Mislim, da ni motilo nobenega…to je bolj v smislu hiše odprtih vrat… heheheheh…jaz pa itak nisem imel časa, da bi se usedel…heheheh

    Grb, hvala ampak tudi vi ste se borili kot levi…tokrt nam ni bilo lahko, ampak vseeno sem se pa ravno spomnil enega reka iz znanega filma: “It doesn’t matter if you win by an inch or a mile; winning’s winning.” …heheheheheheh :D ….hec mora bit…

  • Jera Says:

    Auuuuu! Tisto je bil vaš privat gadafi? No ja, pa saj ste cel čas tekli in vas moje pogosto popivanje na vaših stolih ni motilo, ne ;-)

  • GRB Says:

    AVI svaka vam cast, ampak tokrat se vam je za las izslo :)

Leave a Reply