Grand Canyon – Rim to Rim to Rim (video)

Grand Canyon, 30.6.2012

Torej kaj je R2R2R oziroma Rim to Rim to Rim?

Je ena izmed stvar, ki ti padejo v glavo in se je enostavno ne moreš znebiti vse dokler ne postane resničnost. No, o takšnih in drugačnih zadevah včasih samo sanjarimo venda, ko si tako blizu “kraja zločina”…sanje lahko postanejo resničnost. In tudi so…že drugič. :D

Torej gre za ultratekaško preizkušnjo, ki ni organizirana in ni tekmovalnega značaja. Gre za dvakratno prečenje reke Colorado v dolini Grand Canyona. Seveda pa se je potrebno prej spustiti z južnega roba (South Rim) v dolino nato povzpeti na severni rob (North Rim) se ponovno spustitti v dolino in še enkrat povzpeti na južni rob Grand Canyona.

Ponavadi se za takšen podvig ultra-tekači odločijo za spomladanski oziroma jesenski čas, ko so v kanjonu veliko bolj prijazne temperature, vendar pa tokrat ni bilo časa čakati na pomlad oziroma jesen. :D In če nam je bilo morda na Western States-u vsaj nekoliko prizanešeno z vročino, sem jo v Grand Canyonu zato dobil dvojno porcijo. Ja, poletje je, in temperature okoli 45°C niso nič nenavadnega. :D

Torej s podporo Andreje se nekaj minut čez 4. uro zjutraj še v mraku začne popotovanje po Grand Canyonu. Začnem po poti imenovani South Kaibab Trail in sicer se je potrebno spustiti za skoraj 1500 metrov iz 2212 metrov na 731.

Kmalu na začetku poti srečam še konvoj mul, ki v dolino prinašajo dobrine za delovnje ranča in postaje ranger-jev. Ta srečanja so še posebej zanimiva saj prostora za prehitevanje ni na pretek, hkrati pa moraš biti izredno previden, da slučajno ne ustrašiš živali, saj bi to lahko imelo grde posledice. :)

Že po pol ure se prične svitati in pogledi, ki se rišejo so enostavno fantastični. O, kakšna kulisa, tega tudi fotoaparat ne more ujeti. :D Kar hitro pridem do Colorada, kjer prvič prečkam reko in nadaljujem skozi kamp mimo ranča in naprej po dolini proti North Rim-u.

Pred menoj je približno 23 kilometrov vzpona, povzpeti pa se je potrebno na 2515 metrov nad morjem. Čeprav se je ozračje že nekoliko ogrelo imam srečo, da kar velik del poti proti North Rim-u poteka po senci zato zaenkrat z vročino ni težav.

Tik pod vrhom North Rima srečam še nekaj konvojev mul, ki pa tokrat tovorijo turiste, ki so si zaželeli bolj udobnega doživetja Grand Canyona. Srečevanje s konvojem zna biti kar zamudno in če sem jih srečal na poti navzgor pomeni, da se bomo srečali tudi na poti navzdol, torej še nekaj dodatnega počitka :) .

North Rim se kar naekrat prikaže pred menoj. Huh, to pa je bil vzpon. Razgleda prav z vrha ni posebnega saj si pravzaprav v gozdu, vendar pa so zato toliko lepši nekoliko nižje. Nazaj do Colorada je potrebno po isti poti kot na vzponu in sicer po North Kaibab Trail. Sonce je že visoko na nebu, sence praktično ni več in z vsakim metrom v dolino se temperatura dviguje. Zadnji del poti do kampa “Bright Angel” poteka ob vodi po čudoviti soteski. Pogledi, ki se jih ne naveličaš.

Vročina je v polnem zamahu zato ob prihodu v dolino v kamp “Bright Angel” se enostavno uležem v potok in tako nekoliko ohladim telo. Vode je na poti zadosti zato me ne skrbi, da bi bil v pomanjaknju, vendar pa sem se nekoliko uštel pri gelih. Tako mi je za zadnji vzpon na South Rim ostal le še en gel.

V nekoliko zmernejšem tempu nadaljujejm preko kampa čez most in v hrib. Tokrat po drugi poti in sicer po Bright Angel Trail. Vročina dela svoje. V vsakem potoku se popolnoma zmočim, vendar kapa na glavi postane suha po petih minutah. Prispem do kampa Indian Garden, ki se nahaja nekje na sredini vzpona na višini 1158 metrov, kjer je temperatura v senci 41°C.

Tu pojem še zadnji gel, vendar že čutim da je energija na rdeči lučki. :D Tempo hoje seveda temu primerno pade, vendar pa se ne sekiram kaj dosti, saj tokrat nisem prišel dirkati ampak uživati v fantastični okolici. Lepo počasi nadaljujejm proti vrhu, barva skal se menja iz rdeče v belo in ponovno rdečo…pogled na s soncem obsijan Grand Canyon – ja, pogled za miljon dolarjev. :D

Kar lepo “scuzan” od vročine in pomanjkanja energije le dosežem South Rim, kjer me je že čakala Andreja z ledeno hladno Coca-colo. Ja, to je bil šele lep pogled. :D

Zares super in enkratna izkušnja, ki mi je uspela samo teden dni po Western States-u. Lepoto narave in doživetje vsega pa je težko opisati z besedami. Grand Canyon ima zares presenetljivo veličino, ki jo ob taki preizkušnji še posebej doživiš. In seveda gre zahvala tudi Andreji za vso podporo, saj drugače ne bi mogel doživeti Grand Canyona v vsej svoji veličini. :D

In še krajši video. Žal pa tokrat roka ni bila najbolj mirna, zato nekoliko bolj tresoči posnetki :) ):

In še nekaj statistike:

  • South Rim – Colorado River (South Kaibab Trail) – 10,1 km (6,3 miles)    – 1481 m spusta (4860 feet descent)
  • Colorado River – North Rim (North Kaibab Trail) – 22,9 km (14,2 miles) – 1783 m vzpona ( 5850 feet ascent)
  • North Rim – Colorado River (North Kaibab Trail) – 22,9 km (14,2 miles) – 1783 m spusta ( 5850 feet descent)
  • Colorado River – South Rim (Bright Angel Trail)  – 12,6 km (7,8 miles)    – 1360 m vzpona (4500 feet ascent)

SUM: 69 km (43 miles),  3143 m vzpona (10350 feet ascent), 3264 m spusta (10710 feet descent) in 9 h 15 min.


14 Responses to “Grand Canyon – Rim to Rim to Rim (video)”

  • Uroš Says:

    Hudo da tole pretečeš v dobrih 9 urah.
    Le 2 dni prej, torej 28.06.2012 sem skupaj s kolegom Rok-om prehodil R2R. Začela sva na južnem delu in šla po Bright Angels trailu, na severni del. Ko sva se v večernih urah vzpenjala na severni del, naju je iz bližnjega grmovja že 10m prej opozarjala koloptača, z značilnim ropotanjem :) Najin “peš” podvig je trajal 16ur :) Uživantsko in nepozabno!
    Škoda le, da ko si prišel na vrh severnega dela nisi zavil levo po cesti in nadaljeval 2km do roba kanjona na severnem delu, kjer so vista pointsi.

    Drugače pa še enkrat kapo dol za tak dosežek!

    lp
    Uroš

  • AVI Says:

    Tadej hvala za čestitke. Ja, park je vedno odprt – 24/7. Z dovolilnico je pa tako, da jo potrebuješ le v primeru, da nameravaš prespati v kanjonu. V kolikor nameravaš v enem dnevu opraviti turo v kanjon in iz njega, kar pomeni (day hike) potem dovolnilnice ne potrebuješ :D . Te bodo pa od takega izleta vsi odvračali z obrazložitvijo, da je to “smrtno nevarno”. ;) Da pa bi komu razlagal, da grem rim to rim to rim, pa bi me verjetno skoraj že aretirali…hehehehehe…

    P.S. Če te zanima še kaj pa me lahko kontaktiraš tudi na mail…

  • Tadej Says:

    Zdravo,

    čestitke za to turo (in super reportažo). Mene pa zanima kako je z dovoljenji, če jih potrebuješ za spust do reke Kolorado (ali samo če v kanjoni prespiš)? In pa če je park odprt 24h/dan, da si lahko štartal že ob 4h zjutraj?

    Lp

  • Kristi Says:

    WAU in še 1x WAU! Res vsa čast, da si (še) to zmogu v tej vročini in to še tako hitro po WS! Biiig RESPECT!

  • miro Says:

    Bravo David! Z eno besedo Noro! Takoj bi dal milijon dolarjev(če bi jih imel) za tako preizkušnjp!
    Še enkrat čestitke obema!
    Miro

  • Anonymous Says:

    Avi in Kepica! Hvala za izčrpno poročilo in prikaz za naju nepredstavljivega podviga! Lp Dada in Dado

  • AVI AVI Says:

    Hvala za čestitke! Spomin pa je še kar svež, kot bi bilo včeraj….res je bilo lepo, pa čeprav na koncu kar težko. :D :D :D

  • Anonymous Says:

    Noro lepo! čestitke Avi!

  • pajo Says:

    Klinc za tebe 100 milj premalo pa prideš spočit pa potem afne guncaš… Super si ni kaj.

  • dexi Says:

    Pa ti si res čist vtrgan ;) BRAVO!!!

  • semjul Says:

    Super film, BRAVO David, škoda ker nisi imel časa počakati na jesen, bi šel s teboj. Tako pa vročine ne prenašam dobro……
    hahahahahaha, sem za štose jle kumerat!

  • USD Says:

    Bravo! Video je pa sploh super! :-)

  • Scooby Says:

    Bravo Avi! Sem predvideval, da bo to tvoj projekt za prihodnost…pa si malo presenetil! Kot ponavadi! ;)

  • vencelj Says:

    Čestitke, David!
    Norooo!

Leave a Reply