Poljane, 8.6.2013

Tokrat na pobudo Alenovskega, potepanje po hribih in hribčih nad Poljansko dolino. 😀

In smo šli. S Poljan nad Škofjo Loko. Alenovski, Sukar, Muc in moja malenkost. 😉

Za ogrevanje nekaj minut ravninskega teka, nato pa smo že zagrizli v prvi hrib. Malo po gozdu, malo po travniku, malo po cesti. Vse do Malenskega vrha. No, natančneje do cerkvice pod Malenskim vrhom. 😀

In že gremo proti najvišji točki današnjega “izleta”. Proti Blegošu.

In tukaj se prikradejo prelepi spomini na popotovanje iz Ljubljane na Triglav, saj je to pot, po kateri sem takrat tudi sam hodil. 😀

Na Blegoš jo uberemo kar direktno po grebenu. Strmina nikakor ne popusti, za družbo pa dobimo še vsak svoj roj muh, ki ga peljemo na vrh.  Hehehehe… 😀

Na vrhu pa…razgledi, da zaigra srce. 😀

Spust sledi po položnejši poti, nato pa že hop na naslednji vrh – Romovec. Sledi pa mu Koprivnik. Pot je zares lepa, vendar kar pošteno zapostavljena s strani “velikega” Blegoša. 😀

Sledita še Mladi vrh in Stari vrh, ki ga skoraj ni za spoznati, saj smo ga vsi bolj vajeni v snežni preobleki. 😀 Ragledi pa se rišejo in rišejo in nas navdihujejo. Res je lepo. 😀

Že se spuščamo po travniku in sledi še povratek proti izhodišču preko hribčka ali dveh. Sonce nam jo je že pošteno “zakuhalo”, moja “kamelca” pa se je kar pridno sušila. Ker pa je vmes kar precej izvirov oziroma planinskih postojank z vodo ni težav. 😉

Ja, kar hitro je minil tale naš krog. Smo vseskozi tako “nakladali” (no, razen, ko se je pot postavila pokonci…heheheh), da se je na koncu še nebo odprlo in ulilo se je kot iz škafa. Ampak mi smo bili že varno v zavetju.

Da, pa je imel i tudi piko, je sledila analiza, ob kateri si lahko človek oblizne vseh deset prstov. Dobesedno. HVALA “ekipi de la Alenovski” 😀 in HVALA vsem za odličen “izlet”. 😀

In še tehnikalije: Sunnto je nameril nekaj manj kot 38 km z 2308 višinskimi metri. In koliko časa smo porabili za pot. Toliko, da smo maksimalno uživali…hehehehehe 😀