Bohinj in Bled, 13.7.2013

Dva kroga, dve jezeri in dve različni doživetji…

Rana ura – zaspana ura. hehehe… No, ne čisto. Vendar ob jutranjem pogledu na v oblake zavite hribe okoli Bohinjskega jezera, je bil povratek v toplo posteljo nadvse logična odločitev.

Kljub vsemu pa mi žilica ni dala miru in nekaj je bilo potrebno ukreniti. Nekaj kasneje, ko ura ni bila več rana, se je vreme le malenkost izboljšalo, tako da kakšen “krajši krogec” bi pa že lahko obrnil. Zato s sabo vzamem le dva mala bidončka in nekaj malega za pod zob. Iz Ribčevega Laza jo mahnem na Vogel ( Rjavo skalo) po planinski poti. Vreme se je vmes porihtalo in zgoraj so se že ponujali prelepi razgledi. Tudi telefona nisem vzel, da bi vsaj kakšno slikco lahko naredil… no, pa naj bo za vzorec ena iz pretekle turce. No, malo bolj oblačno je pa vseeno bilo. 😉

Sledi spust po Žagarjevemu grabnu. Nazaj do Ribčevega Laza pa naj bi se vračal po lovski poti, ki poteka nad levim bregom jezera. Pa mi ni uspelo. 😉 Saj me je vreme in cesta proti Savici premamila. In sem šel proti Savici, kjer se zgodba ponovi. Rdeča tablica z napisom Komna je bila preveč mikavna in…ah, kamor gre bik naj gre pa še štrik…in bik je šel… hehehehehe.

Sicer sem vedel, da bo kriza s pijačo, saj je postalo že kar lepo toplo, pa vseeno… 🙂 … Malo dehidriran prispem na Komno, kjer se bik napoji in že grem proti dolini. Serpentine so prav luštne za tek, tako gor, kot dol. 🙂

Sledi še rahel spust do Ukanca in po desni strani jezera nazaj do Ribčevega Lazu, kjer seveda ni izostal osvežujoči skok v jezero.

Tehnikalije prvega dela: 2390 metrov višinske razlike in nekaj več kot 38 kilometrov.

Tako, prvo doživetje je za nami, vendar se je zvečer obetalo še drugo bolj “družabno” doživetje okoli drugega jezera.

Na sporedu je bila Nočna 10-ka okoli Blejskega jezera.

Nekajkrat sem že bil na tej prireditvi, vendar le kot navijač. In končno je napočil čas, da se še sam zavrtim okoli Blejskega jezera.

Na prireditveni prostor sva prišla kar zgodaj, tako s parkiranjen ni bilo težav. Napotiva se po štartni številki, vmes pa srečava številne znane obraze. In prav lepo je bilo malo pokremljati, saj se z nekaterimi že dolgo nismo videli. 😉

Vse poteka tekoče in umirjeno in  časa je bilo dovolj tudi za pošteno “kofetkanje”. Ko pa je ura odbila, počasi smuknemo v “gmašna oblačila” in že se podamo proti štartu.

Na štartu še ni pretirane gužve, prav tako je stanje še dokaj umirjeno. Vendar pa se z vsako minuto adrenalin dviguje in kmalu nam ostane le še 30 sekund.

“Pištola poči” in že gremo. Glede na vso množico in dejstvo, da je to hitra dirka, je bil štart relativno umirjen in brez posebnega prerivanja. 😀 Vendar pa gre že takoj vse skupaj v rdeče številke. Pljuča že prosijo za zrak, ki ga je seveda premalo. Noge pa ne vedo kam pristajajo, saj je “nenavadno” temno. Glava pa govori: “Fant ti samo uživaj.” …Najbolje, da se tile trije zmenijo med seboj brez mene. …hehehehe… 😀

Vzdušje ob progi je fantastično, ljudje navijajo, muzika igra, koža se ježi. Super je! Sicer je naporno, ampak vseeno…vzdušje odtehta svoje. 😀 Prvič čez cilj…še en krog okoli jezera. Ah, to bomo pa zmogli, ampak na tako visokih obratih se mi je zdel daljši kot tisti dopoldanski okoli Bohinjskega jezera…hehehehe…

Vzdušje ne popušča pred mano pa še zadnji kilometer. In ta je bil najdaljši…no, občutki so bili takšni. Še zadnji “spustek” in “odrešitev”. Cilj!

Uf, kar nekaj časa sem potreboval, da sem nadoknadil manjko kisika. Ob vprašanju napovedovalca po prihodu v cilj pa sem lahko izustil le (otroci pokrijte si oči): “To je bilo pa zajeban!” …hehehehe…

V cilju smo “malo” še pokramljali, nato preoblačenje v suha oblačila in hop na zasluženo kremšnito. 😀 Analiza ob nočni kavici in super družbi seveda ni izostala. 😀

Ni kaj reči kot super. Vsekakor moram pohvaliti organizacijo tekme, kakor tudi samo vzdušje, ki je vladalo na Bledu. Bila je prava nočna dogodivščina z obilico sproščenosti, dobre volje in pozitivne energije. 😀

Tehnikalije drugega dela: 10 kilometrov in čas 37:57.