Ljubljanski maraton 2011

Ljubljana, 23.10.2011

In je za nami. Lepo je bilo, čeprav na trenutke težko. Sem že malo pozabil, kako ti lahko asfalt “nabije” noge. Hehehehe… 😀

V mestu sva bila že relativno zgodaj saj sva nameravala na progo pospremiti še tekače na 10 km. Vendar pa sva kmalu ugotovila, da sva vseeno za kakšne pol urce prepozna. No, pa drugič več sreče. 😀 Tako je sledila seveda obvezna kavica v prijetno sproščenem vzdušju.

In kot ponavadi, ura teče nič ne reče. Zato je bilo potrebno že kar malo pohiteti pri pripravah na štart. Nato pa hop v štartni boks. Postavim se kakšnih 20-30 metrov za Lojzetom, ki je tokrat “igral” zajčka za 3. ure in kjer srečam tudi Marjana (Sukar).

Sicer posebnih planov za tek nisem imel, saj sem vedel, da letos kakšne velike kočinine “ravnih” kilometrov ni bilo tako, da… Kljub temu se odločim, da sledim Lojzetu, potem pa kar bo pa bo.

Na štartu značilna gužva, muzika in napovedovalec pa dvigujeta adrenalin do neba. Uf, energije toliko, da bi jo lahko izvažali…hehehehe. Sicer letos poka pištole ni bilo ampak štart je vseeno uspel. In gremo…

V prvih dveh kilometrih je bilo potrebnega kar nekaj truda, da sva s Sukarjem priklopila Lojzetu. Le zakaj? Ja, ne boste verjeli, na cesti je bila gužva…hehehehe.

Nadaljevanje je potekalo mirno. Formirala se je manjša skupinica in lepo smo nadaljevali vse do Ljubljanskih mlekarn (cca. 15 km), kjer se prvič oglasi moja prebava. Nekako še gre vendar pa je pri WTC-ju, obisk WC-ja neizbežen. Lojze s skupino seveda drži tempo in ob vrnitvi na traso, so mi že ušli iz vidnega polja.

Počutje je sedaj v redu in začne se lov na “zajčka”. Tempo nekoliko pospešim, vendar pa pravega občutka koliko pred mano so, nimam. Vseeno vzdržujem tempo tako, da prvi krog zaključim nekaj malega pod 1:30.

Na Tržaški cesti že vzpostavim “vidni” kontakt s skupino, vendar pa se razdalja zelo počasi krajša. Šele pri Vrhovcih ponovno priklopim skupini. Lojze diktira lep tempo, vendar pa sem sam potrošil kar precej energije za “lovljenje”.

Pri Klubu 300 pa se zgodba iz prvega kroga ponovi. Ponovno glas prebave in ponovni neplanirani postanek. Ob povratku na traso še vidim skupino, vendar pa je razlika že kar očitna. Poskušam, da bi se vrnil med “žive” vendar tokrat ni bilo več dinamita v nogah. 😀  Vlak mi je tako ušel, zato se odločim da nadaljujem v svojem tempu.

Počutje sicer ni idealno, vendar pa vseeno kar lepo napredujem. Pri Ljubljanskih mlekarnah dobim še nekaj sladkorno-kofeinskega napitka (Hvala Zajc!) za lažji zaključek. Na poti po Dunajski dohitim še Sukarja in nato skupaj nadaljujeva proti cilju.

Vzdušje na Slovenski od Bavarskega dvora do cilja je res fenomenalno, da človeka kar ponese v cilj. Ja, kakorkoli že, ampak navijači so tisti, ki naredijo maraton še posebno lep. Zato pohvala in zahavala prav vsem, ki so v tem, morda ne tako pijaznem vremenu vstrajali in navijali. 😀

Dosežen čas: 3:00:58 z nasmehom. Čeprav je zraven nekaj malega grenkih sekund. Hehehehehe… 😀 😀


6 Responses to “Ljubljanski maraton 2011”

Leave a Reply