Bohinj, 20.10.2012

Bohinjsko jezero je zares nekaj posebnega, saj ga lahko obkrožite na tisoč in en način… 😀

Nekaj takšnih in drugačnih krogov smo v preteklosti že dali skozi, tokrat pa sva se s Sukarjem podala še na eno varianto kroženja.

Štartala sva kje drugje kot v dolini in jo še v jutranjem hladu in meglici popihala na Vogar. Že sredi poti nama jo je “zakuhalo” sonce svoje pa je doprinesla še inverzija. Meglico sva pustila za seboj, pred nama pa se je že odprl prelep razgled na Bohinjsko dolino. 😀

V lepem tempu nadaljujeva proti Planini pri Jezeru, kjer srečava veliko število planincev (se pozna lepa vremenska napoved)…

…naju pa pot že pelje mimo Planine Ovčarije…

do Koče pri Triglavskih jezerih. Zares, fantazijna…čudovito vreme in enkratna tekaška pot. Da poti dodava še kakšen višinski meter, jo ubereva čez Štapce od tam pa sledi le še spust do koče.

Sonce naju kar lepo že greje in tudi midva že kar lepo “švicava” vendar za enkrat še ni krize s tekočino.

Nadaljujejva proti Komni…fantazija se nadaljuje…pot je zares tekaška in prav gotovo nobenega ne pusti ravnodušnega. 😀

Komno, kjer si privoščiva krajši oddih, doseževa v približno 1 uri. Malo se še naužijeva prelepih razgledov, napolniva še “kamele”, potem pa jo že popihava proti Voglu (Rjavi skali).

Vročina je zares nepredstavljiva za to obdobje na tej nadmorski višini, svoje pa je doprinesla še močna inverzija.

Pot nadaljujeva mimo Planine Govnjač…

In v teh skoraj poletnih temperaturah in prelepih razgledih zares uživava.

..in naprej do Konjskega sedla.

Tukaj tokrat zavijeva na pot, ki pelje mimo planine Zadnji Vogel in naprej do Rjave skale. Vročina je naredila svoje in najine “kamelce” so presahnile. 😀

Na Rjavi skali je bil najin prvi cilj, saj naju je pričakala čudovita družba. 😀

Po opravljenih nekaj več kot 32 kilometrih po Bohinjskih hribih je na višini 1550 metrov sledila kavica, mrzla radenska, ležalnik, sonce, modro nebo, pogled na prelepe gore in seveda čudovita družba…o, ja, to je življenje. 😀

Tako smo se kar nekaj časa nastavljali sonču vmes malo tudi zadremali potem pa počasi v dolino. Del ekipe s pomočjo tehnike (beri: gondole) :D, midva pa sva jo seveda popihala peš. Sledil je še približno 5,7 kilometra dolg spust do Ribčevega Laza.

In tako je bil bila izvedena še ena izmed variant okoli Bohinjskega jezera. :D. Jupi. 😀 Da pa bi analiza izostala, pa itak ne gre dvomiti…hehehehe 😀

Tehnikalije:  Suunto je na koncu pokazal 37,7 kilometrov z 2370 pozitivnimi metri višinske razlike.