Volkswagen 18. Ljubljanski maraton 2013

Ljubljana, 24.10.2013

In se je tudi uradno začel tekaški praznik v Ljubljani. Volkswagen 18. Ljubljanski maraton 2013. 😀 Če je imel maraton obletnico ob polnoletnosti, pa sem jo jaz imel ob svojem desetem “Lublancu”.

Četrtek, 24.10.2013

V četrtek dopoldne se je otvoritev sejma »Tečem« zgodila, popoldne pa smo že “zajadrali” po njem.

Salomon_Sejem_18.LM

Malo tu malo tam…

ProAction_sejem 18.LM

Predvsem pa, ponudba je pestra in vse skupaj je že čisto primerljivo s podobnimi dogodki v tujini. Energija na sejmu je tudi prava in lepo je bilo  srečati vse znane in tudi “še nepoznane” obraze…hehehehe… 😉

Počasi je le uspelo priti do zgornjega nadstropja, kjer je sledil dvig štartne številke. Vse je potekalo tekoče, brez gneče in brez čakanja. 😀 Sejem je počasi zapiral svoja vrata, mi pa smo si seveda privoščili še kavico v odlični družbi  v bližnjem lokalu.

~~~~

Sobota, 26.10.2013

Tudi v soboto malo “zajadramo” po sejmu, kjer se je praktično trlo ljudi. Vzdušje enkratno, še posebno ob klepetanju – še čudno, da v nedeljo ni padal dež…hehehehe… 😀 Počasi smo le prišli v zgornje nadstropje na testeniko. In tudi tu je potrebno dati pohvalo, saj ni bilo prav nobenega čakanja. Predstavitev najboljših smo sicer zamudili, verjetno smo se malo preveč zaklepetali… 😉 Kavica? Seveda, na koncu je bila. 😀

~~~~

Nedelja – dan D, 27.10.2013

Ura odbije, skočim pokonci! Ura dodatnega spanja zaradi prestavitve ure na zimski čas je še kako dobro dela. Stvari so že pripravljene in kar hitro sva na poti na štart.

Ampak na 10 kilometrov. Ja, tudi letos sva odšla vzpodbujati tekače in tekačice, ki bodo štartali na 10 kilometrov. Mesto je že preplavljeno s tekači (velja za oba spola ;)), in “nepregledna” kolona “pričakovanj” že čaka na štart. In, štart…uf še meni so šle “kocine” pokonci… Ko pospremimo vse na traso, pa se počasi premaknemo v našo “bazo” na kavico. Počasi se tudi že nabere standardna ekipa. Dobre volje in razposajenosti seveda ne manjka… 😀 😀

Čas hitro teče in hop v “ta kmašno” obleko in že smo “ready to go”…

Ekipa v "bazi"

Na štartni liniji je že gneča, kot se za tak maraton zagre. Nekako se nam uspe stlačiti in najti svojih nekaj kvadratnih centimetrov v štartni vrsti. 😉 Zadnje minute se kot ponavadi “vlečejo”, saj bi se rad čimprej pognal novi dogodivščini naproti… 🙂

Zadnja minuta, nato pa hop! In gremo… Muzika zadoni, adrenalin pa do neba. 😀

Na pot se podam v bistvu brez pričakovanj in brez plana, kakor bo šlo bo šlo.  “Pobezljam” zgolj začetnih nekaj 100 metrov. Potem pa hitro začnem spremljati uro, da slučajno ne bi šlo prehitro (kar pa je vseeno malo šlo ;). Ja, tolikokrat kolikokrat sem na tem maratonu pogledal na uro pa tudi še ne…hehehehe 😀

Prvi kilometri kot ponavadi kar letijo mimo. Počutje je odlično. Vzdušje na progi in ob progi – prava fantazija. Vse je super in prav pošteno uživam! 😀

Na cca 10 km_Foto_Loni

Prvi krog je tako minil relativno hitro in prav brez vsakega problema. 😀 Večino prvih 21 km pretečem v družbi Zajca, ki me je na 15 kilometru tudi pošteno “podprl”. Hvala Zajc! 🙂

Druga polovica pa je bila nekoliko “drugačna”. To, da bom verjetno ostal sam, sem si mislil. Da bo nekoliko manj “dogajalo” na progi tudi. Ampak svoje je naredil še veter. Na trenutke se mi je zdelo, kot bi tekel na “tekoči stezi”. Tečeš pa se nikamor ne premakneš. Odlično?! …hehehehe… 😉

Kmalu dohitim Sukarja in skupaj pretečeva kakšen kilometer. Veter pa kar ne pojenja. Ni kaj, lepo zmanjšam tempo in nadaljujem, saj z glavo skozi zid pač ne gre. Do 30-tega kilometra še kar nekako gre, potem pa počasi noge začenjajo dobivati svinec. Le kje so ga našle….hehehehe… Ampak na srečo ga z vsako vzpodbudo in navijaškim vložkom, nekaj tudi odpade! Hvala vsem!!! 😀 😀

Čas za mp3. Muzika in gas. 🙂 Na uro si kar ne upam več pogledati, saj je tempo vsakič počasnejši. Ampak nekako bo že, si rečem in gremo naprej. Na 36 kilometru se mi zasvetijo oči ob coca-coli by Zajc 😀 Doda mi še zadnjo prepotrebno energijo…hehehe…

Pred mano pa še zadnja ravninaaaaaa, ki se ne konča (no, takrat se mi je tako zdelo) ;). Hitrost pa kar pada in pada… 40-ti kilometer. Še malo. Podvoz pod železniško progo. Klanec navzgor pa me je skoraj spravil v hojo. Ne dam se. Stisnem zobe in gremo… Zadnji metri. Ti so najslajši, pa če imaš prej še tako grenak nasmeh.

Foto_Matjaz Vrhunc_IMG_0511

Špalir, vsi navijajo, od neznano kje se prikrade neskončna energija, ki te privzdigne in ponese v cilj. Wow…v cilju pa me že čaka Andreja. To je enostavno neopisljivo in neprecenljivo. Veselje, sreča, zadovoljstvo, … Hvala!

IMG_6432

Počasi se v cilju zbiramo…

IMG_6447

…prideta še Sukar in Makedonec Žikica, s katerim smo bili skupaj na Fruški gori in Lavaredo Ultra Trail-u.

Ekipa na cilju_6452

Zaklepetam se še z enim od Avstrijcev, ki se me je zapomnil  iz tekme okoli Mont Blanca, ki se jo je tudi sam udeležil. Ja, svet je res majhen. 😉

Počasi (kako pa drugače), se odpravimo v “bazo” v suha oblačila potem pa… kavica seveda in to v odlični družbi. Odlično! 😀

Za konec lahko le pohvalim organizatorje za celotno organizacijo. Ljubljanski maraton počasi raste in postaja pravi mednarodni dogodek. Hkrati pa gre največja pohvala in zahvala vsem, ki so ob progi in na progi dvigovali vzdušje. Kajti brez navijačev, prostovoljcev, glasbenikov, fotografov, itd., takega dogodka dobesedno NI! Zato velika HVALA VSEM!!!

Dodatek: Skoraj bi pozabil, da sem prvič, vsaj kolikor se spomnim, pridelal en prav “pošten” krvavi žulj. Ja vse je enkrat prvič…hehehehe… 😀

Tehnikalije: 42 km in še enkaj “drobižka” mi je uspelo preteči v 2:56:34, kar je pomenilo 43. mesto od 1119 uvrščenih. 😉


10 Responses to “Volkswagen 18. Ljubljanski maraton 2013”

Leave a Reply