Bohinj, 18.8.2013

Hitro je padla ideja, hitro smo bili zmenjeni in hitro smo jo popihali v višave.

Tokrat malo bolj na zahod in sicer do Krna in nazaj.

Ravno, ko je sonce prilezlo čez obzorje smo jo Alenovski, Sukar in moja malenkost iz Savice popihali proti Komni. Obetal se je fantastičen dan  in že prvi pogledi so to potrdili.

Do Komne se lepo ogrejemo in že pošteno “zašvicamo”, čeprav so temperature kar prijetne. Nadaljujemo preko Koče pod Bogatinom, pred nami pa se že odpirajo pogledi, da bi človek kar zavriskal.

Sledi izredno lep tekaški del vse do Bogatinskega sedla, kjer pa se začne pot spuščati proti Krnskemu jezeru. Na sončku je že prav prijetno toplo, v nekaterih senčnih predelih pa je bila že prava “zima”…hehehehe… 😉

Lepo nadaljujejmo, vmes seveda “malo modrujemo” in se na “veliko” razgledujemo… 😀 …in včasih se prav začudimo, ko zagledamo kaj in kje vse so ga pred mnogimi leti ljudje prav pošteno “nasankali”.

Pot do Krnskega jezera se večinoma vseskozi spušča in hkrati omogoča prav lep tek, potem pa se zadeva majčkeno spremeni in že gremo v breg. 😀 Seveda pa se prej še naužijemo lepot okoli nas.

Vsak da v svojo prestavo in že gremo proti vrhu. Sonce je že dobilo svojo moč, tako da zeblo nas prav gotovo ne bo…hehehehe… 😀 Pogledi? Uf, da bi človek kar obstal. 😀

Kar nekoliko me preseneti, ko izza ovinka že zagledam sedlo pod Krnom. Na vrh nas usmeri tablica, hkrati pa nas “nekaj železja” opozarja na neljubo zgodovino.

En vzpon, nato majhno presenečenje, saj ko misliš da si že na vrhu se prikaža pravi vrh. Ampak vsega skupaj je le za nekaj minut tako, da juhuhu vrh je tu. No, o vseh pogledih na vse strani neba pa tako ni kaj reči, kot… 😀

Pri spustu s Krna se odločimo, da do Komne uberemo drugo pot in tako naredimo malo zanko. Pot je enostavno fantastična. 😀 Tekaška, razgledna….v glavnem ne vem kaj bi si človek še želel. Spomini na zgodovino pa so prisotni za vsakim ovinkom… 😉

Ozračje se je že kar pošteno segrelo, naše kamelce pa so se že kar pošteno sušile. Tako na Komno prispemo praktično suhi (brez vode), pa vseeno mokri (od švica seveda). Na Komni nas prijazno “napojijo” in že sledi spust proti Savici. Uf, tukaj je pa kar pošteno letelo…hehehehe…

Pri Savici sta se fanta odločila da počakata prevoz prijazne punce…jaz pa sem jo peš popihal do mostu, kjer smo se nato vsi skupaj osvežili…je kar zacvrčalo…hehehehe…

Sledilo je še malo relaksacije na travici pri jezeru, nato pa seveda obvezna analiza v senci in odlični kavi. Ni kaj, super dan ob tekanju po hribih in spoznavanju nekaterih novih poti. Hvala fanta, super smo se imeli!!! 😀

Tehnikalije: Suunto je nameril slabih 44 kilometrov s 2420 višinskimi metri. Za vse skupaj pa smo porabili ravno toliko časa, da smo bili za kosilo že doma. 😉