Po Triglavskih kočah

Ribčev Laz, 14.7.2012

Vremenska napoved ni bila najboljša, zato je tokrat rek “rana ura-zlata ura” še toliko bolj prišel do izraza. :D

In res, ob 5. uri zjutraj smo v Ribčevem Lazu štartali Sukar, Alenovski, Česnik, Šumadinac in AVI.

Ob Bohinjskem jezeru smo jo mahnili prot Vogarju, kjer se je prvič nekoliko začelo svetlikati, saj je bilo drugače bolj kot ne “zabasano” nebo.

Nadaljujejmo proti Planini v Lazu, kjer pa zaradi razposajenosti in manjše nepozornosti majčekno narobe zavijemo in pristanemo na poti na Planino pri Jezeru.

Nič, pa pojdimo čez Planino pri Jezeru, do Planine v Lazu. Čudovita pot, čudovite planine. :D

Se dvignemo na Lazovški preval in nato sledi spust na Malo polje (zraven Velega polja). Šumadinca nekaj v kolenu stisne in kar naenkrat ostaneva sama z Česnikom, ki tako nadaljujeva čez Malo polje na Vodnikovo kočo.

Z Vodnikove koče zagledava, da so 3/5 naše ekipe še na Velem polju, zato kar nadaljujeva pot. Vmes se je pokazal tudi sonček, kar je bil pravi balzam, saj me je na trenutke, ko je zapihal veter že kar zeblo.

Naprej nadaljujeva preko Konjskega sedla in prečke čez Reške pode do Staničeve koče…

…od tod pa do Kredarce, kjer se ponovno začne “basati” in tudi “očak” je ostal zavit v meglo.

Iz Kredarce, kjer nama Česnik privošči odličen sendvič nadaljujeva proti Planiki. Sredi poti se ekipa ponovno sreča, sicer le na daljavo saj so Sukar, Alenovski in Šumadinac po drugi poti preko Planike napadli Kredarco.

Na poti na Planiko je pihalo, da je bilo kaj zato brez obotavljanja nadaljujeva proti Doliču…

…od tam pa čez Hribarice po dolini Triglavskih jezer…

…do Koče pri Triglavskih jezerih.

Vmes se celo malo “razkadi” tako, da imava celo nekaj razgledov. Zares lepa pot in uživacija, da je kaj.

Pri koči le malo dolijem vode, še nekaj prigrizneva in že nadaljujeva proti Komni. Vmes naju še malo dež osveži in kaj hitro prispeva na Komno. Tudi na Komni se toliko razkadi, da imava pogled na jezero. Juhuhu…lepo. :D

S Komne k Savici od tam pa še vse do mostu pri Sv. Janezu, kjer je sledila seveda obvezna osvežitev v Bohinjskem jezeru. :D

Da pa bi analiza izostala pa itak ne gre dvomiti. Zares luštno in lepo je bilo zato hvala vsem za družbo in dobro voljo pri kroženju po Triglavskih kočah. :D

GPS je tokrat ostal doma tako, da točnih podatkov o opravljeni poti ni, vendar tako “čez palec” in glede na oceno iz zemljevida se je nabralo približno 55 km in 3700 pozitivnih višincev.


2 Responses to “Po Triglavskih kočah”

Leave a Reply