13. Mali kraški maraton
Sežana, 24.3.2013
Gremo malo migat na primorsko, na toplo in na sonček… NOT! …hehehehehe… 😀 Bilo je prav vse, samo slednjih zadev ne.
Še dovolj zgodaj iz Ljubljane, da smo se izognili prometni nesreči, ki je skoraj povzročila zamudo nekaterih na štart. Tako je vse potekalo zelo umirjeno. Že pred prihodom v Sežano pa smo iz varnega zavetja toplega avtomobila zunaj opazovali veter in dež/sneg. To je obetalo še en tek v nekoliko “pestrih” razmerah.
Dvig štartne številke in počasi še na kavico v bližnji lokal.
Prav prijetno je bilo z vsemi malo pokremljati, vendar kaj ko čas pred štartom vedno tako hitro mine. Nazaj v avto in v “pražnja” oblačila. Malo je bilo dileme kaj obleči, vendar se kaj dosti nisem uštel. 😀
Še čip in štartno številko navesim nase, kakšno posebno ogrevanje pa glede na razmere kar izpustim. 😉 Že hitim na štart, še malo prehitro, saj na štartu mraz hitro pride do kosti.
Štart! Gasss…gremo.
Kakšen kilometer res leti nenormalno hitro, potem pa hitro ročna in lepo v svojem tempu naprej. Kljub vsemu se vse skupaj vrti blizu rdečih številk, včasih malo višje včasih malo nižje. Vetra ni pretirano, le kakšen klanček malo upočasni tempo. Ko pa se vse skupaj obrne navzdol, pa leti in leti… 🙂 Nekako se ne najdem v nobeni skupini, tako da večinoma tečem sam. Sem in tja kakšen kilometer odtečem skupaj s kakšnim tekačem, ki ali upočasni ali pa odšiba naprej. Prehitevanj pa praktično ni.
Tako tudi ni posebne prilike, da bi se kakorkoli “šparal” v zaveterju. V zadnjem delu bi mi še kako prav prišel kakšen “vetrobran”…hehehehe… je veter pritisnil v prsa, da je bilo veselje. 😀
Spust in še zadnji “ravninski” kilometer.
Meča že pošteno pečejo…ah, saj me že celo pot, majčeno že zebe v roke, pa tudi ni prehudo…torej nasmešek na obraz in gasssss v cilj.
Uf, lepo je! Borili smo se in zmagali! No, ne dobesedno, ampak danes je prav vsak, ki je odtekel svoj krog, zmagal! 😀
Analiza ob joti, klobasi in klepetu v odlični družbi pa je bila samo še pika na i. Uf, kaj bi si človek še želel? 😀
Tehnikalije: čas – 1:21:26 in skupno 33. mesto.
P.S. A, koliko je bil mraz? Toliko! (glej sliko spodaj) …hehehehehe…. 😀
March 26th, 2013 at 23:09
Hvala Miro! Taki komentarji dajejo energijo za nove zapise… 🙂 🙂
March 26th, 2013 at 19:06
Bravo David, tudi jaz rad prebiram tvoje prispevke 🙂
March 26th, 2013 at 16:46
Ja, me je na koncu kar pošteno prezeblo, saj sem moral š malo postati za fotografa….hehehehehehe… 🙂
March 26th, 2013 at 16:41
Bravo David, čestitke, na koncu zgledaš pa kar bogi :). Super čas.
March 25th, 2013 at 20:19
Me veseli, da se bere 😀 …bom še z večjim veseljem še kdaj, kaj napisal…hehehehe… 😀 Hvala!
March 25th, 2013 at 15:55
Hej naj je zebl že , ko sva sam brala opis , ko sva pogledala posnetke naj je pregnal pa na topel čaj! Lepo še teb in vsem naprej!
dada in dado
March 24th, 2013 at 23:08
Bravo AVI, kot zmeraj odličen opis okoliščin v tvojem prispevku. Z veseljem jih prebiram. Samo tako naprej. Veliko tekaških uspehov ti želim v letu 2013. 😉