Copenhagen,  19 in 20.5.2012

Tokrat pa še malo bolj na sever, da vidimo kako Skandinavci tem stvarem strežejo :D.

Že včeraj je kmalu po pristanku letala je sledil obisk Marathon Expa v Sparta Hallen, ki se nahaja zraven nacionalnega nogometnega stadiona. Glede na udeležbo na maratonu – prijavljenih je skoraj 12 tisoč maratoncev, sem pričakoval večjo razstavno površino in več razstavljalce in vsekakor večjo gužvo pri prijavi. Vendar v bistvu je bil prav lušten mali Expo, ob dvigu štartne številke pa prav nobene gneče.

V glavnem vsi maksimalno prijazni, celo velikost tekaške majice Copenhagen Marathon sem lahko izbiral. Ponudba na Expu pa kljub majhnosti pestra in barvita.

Nadaljevanje pa seveda še sledi. Tempo teka bo zaradi “objektivnih razlogov” tokrat bolj “turistične” narave, ampak bo pa tako več časa okoli gledati… 😀

~~~

Čeprav sem mislil, da bo šlo veliko težje in počasneje, se je vse skupaj obrnilo na glavo in zgodilo se je prav nasprotno…

Torej, na štart se podava kako drugače kot s kolesi, saj v Københavnu praktično vsi kolesarijo in kolo pomeni glavno prevozno sredstvo. Vreme je zjutraj rahlo oblačno in prijetnih temperatur, vendar pa je napovedan zelo vroč dan.

Ulice so že pred štartom preplavljene s tekači, saj le-ti z vseh ulčic in ulic zgrinjajo na štart. Vseh skupaj naj bi štartalo okoli 12 tisoč, to pa je že kar lepa številka. 😀 Kljub temu vse skupaj poteka umirjeno in sproščeno in posebne gužve tudi v okolici štarta ni občutit razen pri obisku stranišča.

Sledi še priprava na štart kjer ugotovim, da je mp3 ostal v stanovanju. No, si bo treba pa kakšno med potjo zapeti. 😀

Ker sem pred štartom malo “kvačkal” in kar pozabil na uro je to pomenilo, da sem skoraj zamudil na štart. Tako še slika ali dve v popolni “bojni” opremi in kot ogrevanje odtekel na štart.

Hitro se “zbašem” v boks pred sabo pa zagledam zajčka za 3.00. Ulala, ta bo pa hitra…si rečem. Nič, tekel bom po občutku in to bo to. S časom pa se ne bom nič kaj obremenjeval. Tak je bil plan. 😀

Plani pa so zato, da se spreminjajo…hehehehe…Štart kot ponavadi poln adrenalina. Množica se premika, ljudje navijajo, za nami pa je že prvih 500 metrov, ki postrežejo s prav  “poštenim” vzponom čez most. Oblakov na nebu ni več in obetal se je vroč dan.

Prvi kilometri kar lepo letijo, zavestno pa se vsaj malo bremzam, pa še vedno tečem pred zajcem za 3.00. Huh… 😀 Sicer si niti ne upam pomisliti, da bi šlo pod 3 ure pa vseeno…mislim si, uf, kako bi bilo lepo. 😀 Še vedno se nič kaj ne ukvarjam z uro in si predvsem razgledujem okolico in opazujem vse ljudi okoli meni. Vzdušje je res lepo saj je ob progi kar lepo število ljudi, ki navijajo in ploskajo. Sem in tja pa je mogoče videti in slišati tudi “živo” glasbo, ki še dodatno popestri vzdušje.

Vse poteka normalo, kilometri gredo in na polovici, ura pokaže nekaj več kot 1:28. Ker je počutje še vedno odlično, začnem resno razmišljati ali napasti čas pod 3. urami ali ne. Pa, dajmo, dokler bo šlo bo šlo… 😀

In je šlo vse do cca. 32-33 km, ko doživim manjšo krizico, malo me zašraufa in obisk “dixi-ja” je bil neizbežen. Nadaljujem v svojem ritmu in kmalu se izkopljem iz kriznih minut. Ponovno uživam… 😀

Sledijo še zadnji zavoji skozi mesto in zmagovito v cilj…ura se je ustavila pri 2:56:50. Neverjetno predvsem pa nepričakovano! In temu primerno je bilo tudi veselje na koncu.

Maraton vsekakor lepo in dobro organiziran, čeprav me je nekaj stvari tudi zmotilo pa vendar so te stvari v manjšini tako, da dobre stvari in dobri občutki povsem prevladajo. 😀 Predvsem je glede na množico tekačev (končalo jih je cca. 10.000), vse potekalo brez kakršnekoli nervoze in živčnosti, ampak to pa je verjetno tudi posledica mentalitete ljudi. 😀