Knapovska planinska pot
Trbovlje, 31.10.2011
Pred točno letom dni sem prvič spoznaval kraje v okolici Trbovelj, ki so vsekakor pustili pozitiven vtis. In zato se ni bilo težko odločiti ob ponovnem vabilu…
Tokrat smo se na pot podali Sukar, Semjul, PeterM, Rok in moja malenkost. Štartali v Trbovljah še v temi, vendar pa se je kmalu začelo že svitati.
In obetal se nam je res čudoviti dan. Že pri vzponu na Retje smo se dvignili iz meglic in na nebu so se že kazale čudovite barve.
Sledil je spust v Hrastnik in seveda obvezen obisk v pekarni na čokoladnem rogljičku. Moči smo si tako povrnili in sledil je prvi daljši vzpon najprej na Klobuk in nato na Mrzlico. Tukaj pa si tokrat nismo privoščili gobove juhe, zamenjava kuharic pač.
Iz Mrzlice smo nadaljevali proti Čemšeniški planini. No, vmes smo prešli še nekaj vasic in krajev. Tempo je bil vseskozi zelo udoben in uživancija ob toplem sončnem vremenu in dobri družbi tako ni mogla izostati.
Na Čemšeniški planini smo si privoščili malo “daljši” postanek, kakor tudi odličen jabolčni zavitek in Cockto. Njami…
Tako podprti smo se lotili še zadnjega dela pot. Sledil je spust, kjer je zgolj trenutek nepazljivosti prinesel lažji zvin gležnja. Da je bila mera polna se je vse skupaj, seveda na istem gležnju pripetilo še tik pred koncem spusta v Trbovlje. Sledil je še ciljni šprint in krog je bil sklenjen. 😀
Seveda pa brez analize ne gre… 😀
Dobra družba, lepa narava, lepo vreme…hm…kaj bi si človek še želel? Hvala fantje! 😀
Tako je bilo pred letom dni: http://www.tekaskiforum.net/viewtopic.php?f=14&t=14221&start=60#p237872
In še nekaj tehničnih podatkov, kje vse in koliko smo se potepali:
November 3rd, 2011 at 15:01
Ja, Sašo verjamem, da obstaja tam okoli še veliko lepih poti, ki nudijo tekaške ali pohodniške užitke. Res je tudi, da tam okoli ni vse “sivo” kot nekateri neupravičeno mislijo. 😀 Nas je pa v gozdovih pričakala prava jesen z raznobarvnim listjem in kostanjem, želodi, itd. pod nogami. Uf, koliko je bilo kostanja, ampak tokrat ni bilo v prvem planu “nabiralništvo”…hehehehe. 😀
November 3rd, 2011 at 14:52
Jaz sem tudi tam prvič spraševal kje Partizanski vrh, zato sem napisal. Tudi jaz nisem, sem pa vesel da sem se napol priženil tja 🙂 Lepa pot je potem od Sv. Planine čez preval v dolino pa proti Mrzlici, no vi ste šli okoli. Dobra turca!
November 3rd, 2011 at 14:43
Sašo hvala za komentar, sam nisem iz teh krajev tako, da se zanašam na tisto kar mi povedo domačini oziroma kar piše na zemlejvidu. 😀 Ampak glavno je, da je na vrhu hribčka zelo lepo in čeprav so se po dolinah podile meglice, je bil razgled na vse strani fantastičen. 😀 Res je lepo! 😀
November 3rd, 2011 at 14:27
Sej ne da bi pametoval, bili ste na sv. Planini, vmes se je spremenilo ime. Lepi konci, tudi sam tam okoli precej tečem, sicer zaenkrat še ne tako dolge kroge. Super!!
November 1st, 2011 at 19:18
Bravo, ekipa!