Ljubljana, 20.5.2013

Res je študentski, ampak na srečo ali na žalost je zadeva odprta tudi za “navadne” občane. 😀

Torej včasih kot študent, sedaj pa že kar nekaj let kot občan. In zakaj, je mogoče na žalost? Smešna zadeva, ampak če sem iz Prešernovega spomenika do vrha Ljubljanskega gradu tokrat porabil celih 9 minut in 48 sekund, sem se verjetno kakšnih 9 minut in 45 sekund spraševal “Zakaj je meni tega treba?” …hehehehehe…

Ja, na tako visokih obratih ne vem če sem že kdaj bil. Morda na prejšnjem teku na grad. …hehehehe…

Od štarta do cilja na polno “do dile”, kolikor pač noge in pljuča dajo. Klanca proti gradu pa ni in ni hotelo biti konec. No, kljub vsemu se proti koncu nekoliko poravna, sledi še kratek spust kjer so šle noge “po svoje”, nato še zadnji vzpon…

… in “odrešitev”. Diham, diham pa še diham…  Potem pa smeh…hehehehehe…

To pa je res en velik hec. In mi smo vedno za hece, zato drugo leto pridemo spet. 😀

Seveda pa je sledila še analiza v odlični družbi v enem od “kafičev” na obrežju Ljubljanice.  😀