Triglav, Kanjavec in Tosc
Bohinj, 16.8.2013
Trije Bohinjski velikani v enem. 😉
Obetal se je dan, kot bi ga narisal in da ga ne bi izkoristili za potepanje…to pa bi bila škoda. 😉 Sicer najbolj rana ura ni bila, pa vendar dovolj, da sem lahko užival v vzhajajočem soncu. 
Začnem na mostu pri cerkvici Sv. Janeza v Ribčevem Lazu in jo mahnem proti dolini Voj. Čeprav sem mislil, da se bo cesta “vlekla”, pa je prav nasprotno hitro minila. Jaz pa sem se tudi že lepo ogrel za vzpon proti Vodnikovi koči. Ja, jutranje temperature so že kar malo… brrrr… 😉
Na poti srečam nekaj še bolj zgodnjih pohodnikov nato pa kmalu prispem na “Triglavsko magistralko”.
Pri Vodnikovem domu še dopolnim zalogo vode in že se vzpenjam proti Konjskemu sedlu. Na poti je že kar nekaj ljudi, vendar vseeno pretirane gužve “še” ni. 😉
Sledi še nekaj udobnega tekanja in že sem na Konjskem sedlu.
Udobnega teka je konec in sledi grizenje kolen…hehehehe…do Kredarice.
Nekaj ljudi je že videti, da se vzpenjajo proti “Očaku”, vendar morda pa le ne bo toliko “zamaškov”. In res, vse do Malega Triglava praktično ne srečam skoraj nikogar, vendar pa se nato slika popolnoma spremeni. Na kar nekaj delih poti so “zamaški”, vendar vseeno ni prehudo, saj je mogoče obiti po drugi strani jeklenice. 😉 Še malo in vrh.
Razgledi, da srce zaigra. 😀 Pred mano pa se že riše naslednji cilj – Kanjavec. Sledi spust k Doliču…
…kjer si privoščim čaj (dobim šalico vrele vode z vrečko ?!) in že se začne grizenje kolen – drugi del. 😀
Strmina ne popušča, ampak vseeno jo enkrat zmanjka, jaz pa sem na vrhu Kanjavca. Uf, kakšna lepota…razgledi…uf…uf… 😀
Vzamem si kar nekaj časa za občudovanje, nato pa spust do Hribaric in nazaj do Doliča. In, ko pritečem izza ovinka, pri hiši presenečenje…ha, zagledam Sukarja (skrivni trening…heheheh).
Skupaj nadaljujeva čez Velo polje do Vodnikove koče. Tukaj ponovno napolniva zaloge vode in že sva na poti proti Toscu. Vseskozi pa pogledi za obliznit prste. 😀
Prispeva do križišča in sledi grizenje kolen- tretji del. 😉 Tudi tukaj strmine zmanjka , midva pa sva že na vrhu. 😉
Pri spustu s Tosca imava še malo “akcije” z izgubljenim telefonom Sukarja, ki pa se je na koncu srečno končala. 😀
Za spust izbereva kar pot, ki gre direktno na Uskovnico, saj je izredno lepa in tekaška. Uskovnica.
In sledi še zadnji spust iz Uskovnice do Stare Fužine, kjer se že nariše pogled na Bohinjsko jezero.
In seveda skok vanj ni izostal…kakor tudi analiza ne. 😀
Tehnikalije: Tokrat jih ni, saj sem majčkeno “zabluzil” pri pritiskanju tipk na Suuntotu. 😉
August 23rd, 2013 at 11:44
Uf, midva sva upehana že samo od prebiranja tega poročila s tega podviga! Hvala , da sva lahko saj tako na teh prečudovitih razgledih, ki so tebi in nekaterim dani, a tudi hudo prigarani! Uživajte ti in vsi še za vse nas!
Dada in Dado
August 20th, 2013 at 14:28
Tadej hvala tebi, kakor tudi vsem ostalim za komentarje, saj ti dajejo nov motiv zato, da se človek usede pred računalnik… 😀 😀 😀
August 20th, 2013 at 10:42
To pa je motivacijsko čtivo. Bravo in hvala Avi za vse te fantastične potopise.
August 19th, 2013 at 11:57
Andrej za omenjeno traso skoraj ne potrebuješ .gpx, le morda zemljevid z vrisanimi planinskimi potmi…kajti poti so zares dobro označene. 😉 In srečno in veselo na poti…. 😀
August 19th, 2013 at 09:53
Super!
Sem te že mislil prosit za .gpx, ker grem drug teden po podobni trasi. Škoda za tehnikalije :S
August 18th, 2013 at 05:58
David zadnje sporočilo je moje :). Ivica.
August 18th, 2013 at 05:56
bravo David, lep gorski trening. Z Matjažem Bukovcem sva šla dva tedna nazaj na Triglav tečt iz Pokljuke 2 uri 38 minut, srečala pod Triglavom tudi skrivaj kako trenira Marjana Šebenika 🙂 in to sam.
August 17th, 2013 at 21:39
fenomenalno
August 17th, 2013 at 09:52
Uau, res super! 🙂