36. supermaraton Zagreb – Čazma 2011
Zagreb-Čazma, 20.3.2011
To je en izmed tekov o katerem sem že veliko slišal predvsem pohvalnih besed, tako je bilo samo vprašanje časa kdaj se ga lotim. Ponavadi je bilo problematično prav sosledje dveh tekov v enem vikendu ali celo na isti dan, ampak tokrat sva jo vseeno kar popihala v Zagreb, čeprav smo se prejšnji dan podili po Škofjeloškem.
Štart ob 8. uri zjutraj je pomenil zgodnje vstajanje in gasa v Zagreb, da doživimo še to legendarno tekmo. Obetal se je lep dan, ki pa je bil hkrati tudi zelo vetroven. Tako je bilo na štartu kar precej hladno in glavna dilema je bila, kako in kaj obleči. Druščina tekačev se je počasi zbirala, razpoloženje pa je bilo seveda odlično.
Ob osmi uri, ko zapojo še zvonovi, pa štart prav pod kipom Josipa Jelačića v središču Zagreba in že gremo proti Čazmi. Ker nisem natančno vedel kako in kaj je z okrepčevalnicami, sem se odločil, da tečem z malo “kamelo”, hkrati pa tudi malo potreniram za Western States Endurance Run, čeprav mi je suportirala tudi Andreja.
Za traso teka lahko rečem, da je res specifična in idealna za treniranje “psihe”…hehehehe… že takoj na začetku je vsaj 10 km teka naravnost po eni od vpadnic izven Zagreba. Vendar je bilo veliko povedanega prav o teh ravnih odsekih tako, da se je bilo mogoče tudi na to posebnost trase pripraviti. Čeprav je bil na cesti promet relativno gost za nedeljo dopoldne je bilo za varnost ekstremno dobro poskrbljeno. Na vsakem križišču policaj, ki je po potrebi zapiral cesto in usmerjal promet. Res vsa pohvala. 😀 Pohvaliti gre tudi okrepčevalnice, ki so bile na vsakih 5 km (no, razen tam okoli 30. do 40. km je bila manjša luknja, vendar tega ne gre obešati na velik zvon).
Čeprav so bile noge na štartu malo “trde” sem vseeno lahko vse tja do 40. km nekako sledil tempu INOT-a, ki me je večji del “kolesarsko” vlekel naprej. Hvala INOT :D. Zadnji dvajset kilometrov pa je bilo res nekoliko bolj razgibanih, kar je tudi prava popestritev glede na prejšnje vse ravnice. In seveda pri “hribovcu” kot sem jaz še posebej nariše nasmeh na obraz. 😀
Zadnjih dvajset kilometrov tako mine relativno hitro in sledil je še zaključni strm vzpon, kjer mi celo uspe prehiteti še dva tekača in že je pred mano cilj. Uf, ni bilo lahko bilo pa je z užitkom…hehehehehe 😀
Na cilju pa ponudba “da padeš dol”. 😀 Najprej vroč tuš nato pa še v restavraciji celotno kosilo (goveja juha, krompir, makaroni, piščanje bedro in zrezek, kislo zelje in sirov burek) za povrhu pa še gratis Karlovačko :D. S prehrano pa so poskrbeli tudi za spremljevalce. Na koncu pa je še vsak udeleženec prejel spominsko medaljo in diplomo in spominsko darilo.
V glavnem imam povedati o teku samo pozitivne stvari, predvsem pa me je presenetila odlična organizacija in ponudba, saj sem, glede nato, da je tekma brez štartnine pričakoval bolj asketsko tekaško prireditev. Zato pohvala organizatorjem in rečem lahko le “kapo dol”. Vsekakor so lahko zgled vsem in, da ni edino kar velja pobiranje štartnin.
Tek tako priporočam vsakomur, ki ga tovrstne zadeve veselijo, morda le v vednost in ravnanje, glavo je potrebno “naštelati” na specifičnost trase. 😀
March 30th, 2011 at 21:21
Bravo, kaj bo naslednji vecji trening?
March 31st, 2011 at 06:47
Ja, laufamo itak skoz :D…nekaj malo daljšega, bo pa že ta vikend (2.4.) in sicer 6 ur Kališča 😀
March 24th, 2011 at 11:58
Kaki šminkerski prihod v cilj 🙂 Bravo David!
March 24th, 2011 at 12:36
…hehehehehe…:D…to pa dela veselje…pol pa človek kar v “luft” skače…hehehehe…. 😀
March 23rd, 2011 at 09:22
Bravo David! Še en super trening za “veliki finale” :-D.
March 23rd, 2011 at 09:32
Res je bil odličen trening, zato tudi ni bilo dosti oklevanja ali bi šel ali ne, čeprav je bil prejšnji dan treking. 😀
March 23rd, 2011 at 07:34
Živjo David, pa ti je res ostalo moči za zaključni skok levo in desno.Bravo!
March 23rd, 2011 at 07:52
😀 Veš, da to pa zmeraj… 😀